|
mali konjeniški priročnik
MALI KONJENIÅ KI PRIROÄŒNIK
Na tej strani objavljam "Mali konjeniÅ¡ki priroÄnik", katerega avtor je inÅ¡truktor jahanja in podkovski kovaÄ Jože Bregar.
UVOD
NEKAJ MALEGA O ZGODOVINI KONJA
STVARI, KI JIH JE DOBRO VEDETI
ÄŒISTO MAJÄŒKENO O OBNAÅ ANJU KONJA
JAHANJE
NAKUP OPREME ZA JAHANJE
UREDITEV HLEVA ZA KONJA
NAKUP KONJA
PREHRANA
NEGA KONJA
POSTOPEK ÄŒIÅ ÄŒENJA
OBREZOVANJE KOPIT IN KOVANJE
NAKUP SEDLA IN OSTALE OPREME
DELO S KONJEM
SEDLANJE
UZDANJE
VODENJE KONJA NA ROKI
LONŽIRANJE
DELO V HLEVU
TERENSKO JAHANJE
DELO Z ŽREBETI IN MLADIMI KONJI
ZAKLJUÄŒEK
UVOD
KonjeniÅ¡tvo je Å¡port, ki se tudi pri nas vedno hitreje razvija. V zadnjih nekaj letih smo priÄa pravi poplavi najrazliÄnejÅ¡ih konjeniÅ¡kih, jahalnih in turistiÄnih centrov, ki poleg ostalega ponujajo tudi jahalno Å¡olo, terensko jahanje, tekmovalno jahanje in Å¡e kaj, kar je povezano s konjeniÅ¡tvom. V takih centrih se lahko skoraj vsak nauÄi praktiÄnega dela s konjem, jahanja in vsega ostalega, kar sodi zraven, vse dodatne informacije, ki bi si jih kdo zaželel, pa so stvar tega, koliko so razliÄni inÅ¡truktorji jahanja pripravljeni svojim uÄencem pomagati. Nemalokrat se zgodi, da tak novopeÄeni jahaÄ Å¾eli ali potrebuje informacijo, pa mu ta ni dosegljiva, ker njegov inÅ¡truktor žal nima Äasa. Druga pot vodi preko literature, ki je je v slovenÅ¡Äini zelo malo, ali pa je namenjena bolj izkuÅ¡enim jahaÄem z veÄjim teoretiÄnim znanjem. To je osnovni razlog, da sem se lotil pisanja tega priroÄnika.
Mali konjeniÅ¡ki priroÄnik ni namenjen starim konjeniÅ¡kim maÄkom, ki se desetletja ukvarjajo s konji in imajo na tem podroÄju bogate izkuÅ¡nje. Tem se bo zdel verjetno malce neresen. Namenjen je vsem, ki so se pred kratkim prviÄ sreÄali s konjem, ki jih je konj in jahanje pritegnilo in bi se želeli konjeniÅ¡tvu posvetiti kot hobiju ali obliki rekreacije. Namenjen je tudi ljudem, ki se Å¡e niso odloÄili za jahalni teÄaj in se jim zdijo suhoparne strokovne publikacije preveÄ nezanimive, da bi si iz njih poiskali informacije, ki jih želijo. Nenazadnje je priroÄnik namenjen tistim, ki so se odloÄili kupiti svojega konja, pa so se znaÅ¡li pred kupom na videz nepremagljivih ovir. Potrudil se bom, da bodo vsi ti in Å¡e mnogi drugi naÅ¡li tu na enem mestu potrebne osnovne informacije predstavljene na razumljiv, kratek in jedrnat in mogoÄe celo zabaven naÄin.
NEKAJ MALEGA O ZGODOVINI KONJA
Vsi, ki smo konÄali vsaj osnovno Å¡olo, se vsaj približno spomnimo Darwinovega razvojnega nauka.To omenjam zato, da ne bi kdo pomislil, da se konj skozi zgodovino ni razvijal. Celo zelo se je.
ÄŒe bi lahko potovali skozi Äas milijone let nazaj, v Äas, ki so mu paleontologi dali ime Eocen, bi lahko naÅ¡li prvega nespornega prednika danaÅ¡njega konja. Zanimivo je, da bi ga popolnoma neuspeÅ¡no iskali tam, kjer bi po logiki stvari naj bil, torej v prostranih stepah. Nikakor ne. Brkljati bi morali po podrasti takratnih gozdov. Eohippus, takratni konj, je bil namreÄ komaj 35 cm visoko prestraÅ¡eno rastlinojedo bitje, ki se je skrivalo po grmovju in jedlo podrast in listje. Nekega dne pa se je naÅ¡ Eohippus odloÄil, da je tega dovolj. ZaÄel je rasti in se poÄasi spreminjati v tako imenovanega Mesohippusa, ki je v viÅ¡ino meril že zavidljivih 50 cm. Tisti, ki že veste, kako izgleda konjsko kopito in bi primerjali nogo prvih dveh konjevih prednikov, bi hitro potuhtali, kam pes taco moli: na nogah Eohippusa bi naÅ¡li namreÄ veÄ prstov, kot na nogah njegove izboljÅ¡ane verzije imenovane Mesohippus. To je tudi ena izmed bistvenih zanimivosti pri razvoju konja, poleg velikosti seveda. No, oÄitno so se sorazmerno z velikostjo poveÄevale tudi inteligenÄne zmogljivosti, kajti Å¡e novejÅ¡a verzija konjskega prednika, Meryhippus, je pri svojih 90 cm viÅ¡ine že uspel pogruntati, da je v stepah veÄ soÄne zelene hrane, kot v gozdu. NaÅ¡ novi prijatelj je torej pospravil kovÄke in se preselil. Tukaj bi se v pravljici vse sreÄno konÄalo, življenje pa stvari rado zaplete. To je na lastni koži obÄutil tudi meryhippus, ko so ga zaÄele preganjati najrazliÄnejÅ¡e zveri tistega Äasa. Tako je fant Å¡e malo zrasel, se odpovedal vsem prstom razen srednjega in spremenil osebne podatke. Preimenoval se je v Hippariona. Bil je že precej bolj podoben danaÅ¡njemu konju in presegel je magiÄno mejo enega metra. Noge so postale daljÅ¡e in kopita kot ustvarjena za tek; ne smemo namreÄ pozabiti, da so ga Å¡e vedno napadali razni mesojedci, ki niso imeli nobenega razumevanja za njegove razvojne težave. ÄŒe so le mogli, so si kakega privoÅ¡Äili za kosilo in ubogemu Hipparionu ni preostalo drugega, kot da se je nauÄil nenehno opazovati okolico in jo ob najmanjÅ¡em sumu na nevarnost ucvreti Äim dlje stran. Narava ima navado, da Å¡ibkim pomaga, Äe se tudi sami znajdejo. Tako je tudi konjevim prednikom pomagala, da so postajali veÄji, hitrejÅ¡i in torej bolj varni v stepah. Naslednik Hippariona, Plesippus, je dosegel že vrtoglavo viÅ¡ino okrog 140 cm, lahko je tekel hitro in daleÄ, v primeru sile pa je s svojim kopitom že lahko brcnil kot konj.
VeÄina zgoraj navedenega se je dogajalo na ozemlju severne in južne Amerike, s krajÅ¡imi izleti v Evropo in Azijo, zato toliko bolj preseneÄa dejstvo, da se na ameriÅ¡ki strani Atlantika razvoj konja s Plesippusom konÄa. OÄitno se mu je zazdela Amerika preveÄ pusta, zato je odrajžal v Evropo in Azijo ter se tu razvil v sodobnega konja Equus caballusa.
ÄŒe vam bo torej kdo kdaj trdil, da je sodobni konj ameriÅ¡ki proizvod mu lahko mirne duÅ¡e pojasnite, da to ne drži. Konj je bil, poleg krÅ¡Äanstva in raznih kužnih bolezni, prvi evropski izvozni artikel za ameriÅ¡ki trg.
STVARI, KI JIH JE DOBRO VEDETI
Predhodno poglavje nas je pouÄilo o razvoju konja, zdaj pa je Äas, da se seznanimo s konjem, kot ga poznamo danes. Pri delu s konjem nam je lahko v veliko pomoÄ poznavanje njegovega zaznavanja, obnaÅ¡anja in reagiranja, zato se je tudi o tem dobro pouÄiti.
Konji vidijo, slišijo, vohajo tipajo in zaznavajo vibracije. To je nesporno in znanstveno dokazano dejstvo. (Izjema so slepi in/ali gluhi konji, ki ne vidijo in/ali ne slišijo.) Tu torej sledi nekaj resnic na to temo:
-VID: Podrobno si oglejte položaj konjevih oÄi in ugotovili boste, da so postavljene precej drugaÄe, kot pri Äloveku, namreÄ bolj ob strani glave. Posledica tega je, da konj registrira precej veÄ dogajanja okrog sebe. ÄŒlovek mora obrniti glavo ali vsaj oÄi, da vidi, kaj se dogaja okrog njega, konju pa tega ni treba. Njegovo vidno polje obsega skoraj cel krog. Mrtvi kot je le neposredno za njim (logiÄno, mar ne ?) in neposredno pred njim do doloÄene razdalje, ko se vidni polji levega in desnega oÄesa spet prekrijeta (malo manj logiÄno pa vendar resniÄno.). Seveda pa to ni popolna zgodba o uspehu. Konj je namreÄ moÄno daljnoviden. Zaradi oblike zrkla so predmeti v njegovi neposredni bližini izkrivljeni. Okulist bi mu torej predpisal precej moÄna bralna oÄala. Poleg tega pa je kot, ki ga pokrivata obe oÄesi relativno majhen, vemo pa, da je z enim oÄesom težko ocenjevati razdalje. Trditev, da ima vaÅ¡ konj sokolje oÄi, bi bila torej iz trte izvita. (Revež ne vidi niti tistega, kar je, vendar pa si pri gibanju natanÄno zapomni položaj posameznih predmetov v okolici. Konju torej ovira izgine izpred oÄi že nekje dva galopska skoka pred odrivom a brez skrbi: podatek o položaju in viÅ¡ini ovire je natanÄno zabeležen v njegovem navigacijskem sistemu.)
-SLUH: Ste si že kdaj ogledovali konja, kadar ga vznemiri neznan zvok? ÄŒe ste, vam je najbrž jasno, da konj odliÄno sliÅ¡i. Kar opazujte ga, ko se v okolici dogaja kaj, Äesar ni vajen. UÅ¡esa bo premikal z zavidljivo hitrostjo in Äe nek zvok zanj pomeni nevarnost, bo v trenutku ugotovil, od kod zvok prihaja in jo, Äe se le da, ucvrl v nasprotno smer. Pomirite ga lahko tako, da mu z mirnim, tihim in po možnosti globokim glasom prigovarjate, Äe pa ga hoÄete po vsej sili do konca spraviti ob živce, mu zapojte kako sopransko arijo. Uspeh je zagotovljen.
-VOH:Konjev voh je zelo dobro razvit, vendar mi izkuÅ¡nje govorijo, da to nam, ljudem, v glavnem povzroÄa težave. To bo lahko ugotovil vsak, ki bo prviÄ odjahal na veÄdnevno turo in bo hotel konja napojiti v tujem hlevu. Vonj drugega vedra se ne bo ujemal z vonjem njegovega doma in konj si bo le pogasil najhujÅ¡o žejo, ali pa Å¡e tega ne, kar na njegove zmogljivosti seveda ne vpliva najbolje. Enako se vam bo zgodilo, ko mu boste v oves zmeÅ¡ali kako nadvse pomembno zdravilo. Zadevo bo ovohal in se demonstrativno obrnil stran.( seveda obstajajo tudi izjeme, ki pa le potrjujejo pravilo.) Po drugi strani pa se bo z veseljem najedel prijetno diÅ¡eÄih in mehkih akacijevih listov, ki so za nekatere konje lahko tudi smrtno nevarni. V primeru, da ste ponosni lastnik žrebca in se nahajate nekje na terenu, pa konj nenadoma zbezlja v vam popolnoma nezaželeno smer in ga nikakor ni moÄ ustaviti, bo verjetno Å¡e najmodreje na ves glas kriÄati, da bo lastnik kobile, ki jo je vaÅ¡ konj zavohal, pravoÄasno opozorjen.(Prijatelj je nekoÄ jahal kobilo, ki je ves Äas ježe kazala oÄitne znake gonjenja, kar pri njej ni bilo ravno v navadi. Preden smo uspeli potuhtati v Äem je skrivnost, je od bog ve kod pridirjal nek žrebec in se tako odloÄno spravil k dejanju, da je ubogi jahaÄ razjahal preko vratu in glave kobile da je reÅ¡il vsaj celo kožo, Äe že ponosa ne.)
-TIP: Konjevo Äutilo za tip so v najveÄji meri dlaÄice, ki rastejo okrog nozdrvi in ustnic, zato ga nikarte ne poskuÅ¡ajte obriti. S temi dlaÄicami preverja tisto, Äesar ne vidi, namreÄ hrano, ki jo namerava pojesti. Dobro zaznava tudi vibracije, ki se prenaÅ¡ajo preko tal. Vsi poskusi, da bi se prikradli k konju ne da bi vas opazil, bodo klavrno propadli in najveÄ, kar boste dosegli je, da vas bo s kako dobro namerjeno brco prepriÄal o nerazsodnosti vaÅ¡ega poÄetja.
ÄŒISTO MAJÄŒKENO O OBNAÅ ANJU KONJA
O omenjeni temi je napisane precej literature, žal v slovenÅ¡Äini skoraj niÄ. JahaÄev rekreativcev to podroÄje niti ne zanima preveÄ, vsaj veÄinoma ne, pa vendar je nekaj osnovnih stvari dobro vedeti. Eno med njimi sem že navedel v odstavku o sluhu konja, nekaj uporabnih nasvetov pa sledi. Naj vam ne bo žal Äasa, ki ga namenjate opazovanju konjevega obnaÅ¡anja; nauÄite se lahko ogromno uporabnega kot recimo:
· Äe konj položi uÅ¡esa tesno nazaj, je Äas, da se poslovimo
· Äe striže z uÅ¡esi na vse strani, bi bilo modro pogledati, kaj ga je tako razburilo
· Äe obstane z dvignjeno glavo in uÅ¡esi obrnjenimi v doloÄeno smer, se tam verjetno nahaja kaj straÅ¡nega. Potrebno bo za trenutek prekiniti delo in ga pomiriti
· Äe je naslonil glavo na krmilno posodo v boksu, uÅ¡esa pa mu visijo vnemar je najverjetneje zaspal.
To si velja zapomniti
Konji so izrazito Äredne živali. So plaÅ¡ni, a uÄljivi, imajo odliÄen spomin in dobro razvit obÄutek za praviÄnost. ÄŒe vam uspe, da vas sprejme za Älana svoje Ärede, ali bolje reÄeno za vodjo svoje Ärede, se boste z njim krasno imeli. NauÄili ga boste lahko marsikaj in zapomnil si bo veÄ kot vi, kar se vam lahko vÄasih tudi otepa, zato bodite previdni pri tem, kar ga uÄite. ( Pred leti sem delal v hlevu, kjer smo imeli zelo dobrega kaskaderskega konja. Na doloÄeno kombinacijo dejstev je padel, kot od strele zadet. Prenekateri manj izkuÅ¡en jahaÄ je obležal v prahu in si vzroka do danes ni uspel razložiti.) Nikar po nepotrebnem ne pretepajte konja, ker vam bo to slej ko prej vrnil z obrestmi. Konja vedno obravnavajte kot svojega partnerja pri delu ali rekreaciji, ker je živo bitje, ki potrebuje veliko nežnosti, potrpežljivosti in volje do dela in uÄenja. KONJ NI Å PORTNI REKVIZIT AMPAK Å PORTNIK.
JAHANJE
O jahanju v tehniÄnem smislu imamo pri nas kar zadovoljive koliÄine literature, zato o tej plati tega lepega Å¡porta raje ne bi pisal. Vseeno pa velja tudi tu pravilo, da samo teorija brez prakse ne pomeni veliko. Kdor se hoÄe torej nauÄiti jahanja, bo prej ko slej moral sesti na konja. Bistvena vpraÅ¡anja s tem v zvezi so: na kakega konja, kje in pod Äigavim vodstvom.
· Za šolo jahanja je primeren samo konj, ki je miren, dobro izšolan, ne previsok in ki se zna lepo enakomerno gibati. Na prvi pogled zahteve niso previsoke, vendar pa skupaj z ostalimi tvorijo osnovne zahteve za solidno jahalno šolo.
· Pravzaprav je popolnoma vseeno, ali se uÄite jahati v Ljubljani ali v Spodnjem kaÅ¡lju. Bolj bistveno je, da jahalna Å¡ola izpolnjuje vse osnovne pogoje za varno uÄenje jahanja. Izogibajte se raznim turistiÄnim kmetijam, ki prakticirajo Å¡ok Å¡olo, kar izgleda tako, da vas posadijo na konja in poÅ¡ljejo na teren. ÄŒe se vrnete na konju, ste se nauÄili jahati (Äe verjamete!!!).
· ÄŒlovek, ki druge uÄi jahati, naj bi bil vsaj jahalni inÅ¡truktor, poleg tega pa je zelo prijetno, Äe pozna tudi osnove pedagogike in psihologije. Izogibajte se domaÄih mojstrov, ki so svoje Å¡olanje opravili kar sami ÄeÅ¡: »važno je, da znam obsedeti na konju, pa lahko tudi druge uÄim«. Meni to bolj zveni kot: » Äe jaz ne znam, bom pa druge uÄil«.
To si velja zapomniti
Izbira dobre jahalne Å¡ole je eden najpomembnejÅ¡ih korakov na poti k vaÅ¡emu znanju jahanja, zato se obnaÅ¡ajte kot potroÅ¡nik: jahalno Å¡olo si dodobra oglejte, spoznajte naÄin dela in ljudi, ki program jahalne Å¡ole izvajajo. Mirne vesti jih lahko povpraÅ¡ate po njihovih referencah. ÄŒe jih imajo, vam jih bodo tudi s ponosom predstavili, Äe ne, ta jahalna Å¡ola sigurno ne bo zadovoljila vaÅ¡ih visokih standardov. Nenazadnje: ne hitite. Vzemite si Äas in izberite res tisto, kar vam najbolj odgovarja.
NAKUP OPREME ZA JAHANJE
NovopeÄeni jahaÄi obiÄajno ne pretiravajo z opremo. Zadovoljni so že z navadno trenerko in Å¡portnimi copati. MogoÄe ata kupi Å¡e jahalno kapo, to pa je veÄinoma tudi vse.Za vsakega jahaÄa, pa naj bo to rekreativec ali tekmovalec, pa vseeno velja, da potrebuje jahalno opremo; in kaj spada med to opremo?
JAHALNA KAPA mora biti atestirana, kar preverimo že ob nakupu. V notranjosti kape je atest na nek naÄin pritrjen. Jahalna kapa ima funkcijo zaÅ¡Äitne Äelade, zato ni modro skopariti pri nakupu. Izberite teko, ki se lepo prilega vaÅ¡i glavi (enako velike kape imajo lahko razliÄno obliko) in se nanjo varno pripne. Ena najveÄjih neumnosti, ki se Äloveku lahko zgodi je, da stakne poÅ¡kodbo glave pri padcu s konja zato, ker mu je kapa odletela v koruzo. (Moji znanki se je to zgodilo in poleg tega, da ji je bilo zelo nerodno in da izgubljene kape nismo naÅ¡li, je malo manjkalo, da bi morala plaÄati popravilo kombajna, ki je njeno kapo »naÅ¡el« pri žetvi.
JAHALNI Å KORNJI so prav tako pomemben del opreme. NajboljÅ¡i so seveda usnjeni, kar je jasno razvidno iz njihove cene. Za veÄino navadnih smrtnikov pridejo v poÅ¡tev plastiÄni. Navzven so Äisto podobni pravim jahalnim Å¡kornjem, le veliko cenejÅ¡i so, za jahanje pa ravno tako uporabni ( pa Å¡e vzdrževanje je enostavno ). Ne kupujte si dve Å¡tevilki prevelikih Å¡kornjev, ker vas pozimi rado zebe v noge in bi radi obuli dva para volnenih nogavic. Poleti boste Å¡torkljali naokoli, pa Å¡e ožulili vas bodo. Lahko si omislite tudi jahalne Äevlje in gamaÅ¡e. To je reÅ¡itev tudi za najveÄje zmrzljivce Äeprav moram kot inÅ¡truktor dodati, da kogar na konju zebe v noge ne jaha pravilno, saj je konj topel, noge pa se ga med jahanjem morajo dotikati. Mene pozimi med jahanjem nikoli ne zebe v noge ( vsaj priznal tega ne bom za noben denar).
JAHALNE HLAÄŒE; dandanes je že toliko razliÄnih modelov, oblik, barv, cen itd, da je prava umetnost izbrati najboljÅ¡e. Izberite take, ki so vam prav, se lepo prilegajo k nogam in imajo na notranji strani kolen usnjeno ojaÄitev. ÄŒe ste zadeli Å¡e moÄan in trpežen material, si lahko Äestitate k uspeÅ¡nem nakupu. Barva je lahko poljubna, vendar svetujem umirjene, nevtralne barve. ÄŒe se boste sprehajali po dvoriÅ¡Äu v strupeno zelenih hlaÄah (brez heca, sem jih že videl), se vas bo Å¡e konj ustraÅ¡il, pa tudi jezni boste, ker se bo že na daleÄ videlo vsako sled umazanije.
JAHALNE ROKAVICE;usnjene, bodo dobrodoÅ¡le, Å¡e posebej, Äe je vaÅ¡ konj nagnjen k intenzivnemu gibanju in ga morate ves Äas prepriÄevati, da ni na dirki. Osebno rokavice sovražim, a okusi so razliÄni.
JAKNA ali kako drugo zgornje oblaÄilo naj bo iz nepremoÄljivega materiala. ÄŒe se dajo rokavi odpeti z zadrgo, je to že vrhunec razkoÅ¡ja, Äe pa jakna premore Å¡e par ali dva žepov, ki jih je moÄ dobro zapreti, se pa že ker lahko bojite davka na luksuz. Za zavzete terenske jahaÄe je iz preventivnih razlogov priporoÄljiva živahneÅ¡a barva, vendar bodimo tudi tu zmerni. (Strupeno zelena se preveÄ daleÄ vidi.)
JAHALNI BIÄŒ je edino sredstvo prisile, ki je neveÅ¡Äemu jahaÄu dovoljeno. Zadostuje kratek biÄ nekje do 70 cm s Å¡irokim loparÄkom na koncu, ki prijetno poka, ko se z njim mlatite po Å¡kornju, kakih groznih boleÄin pa konju ne prizadene.
To si velja zapomniti:
Vsa zgoraj naÅ¡teta jahalna oprema vas bo finanÄno kar solidno olajÅ¡ala, a upoÅ¡tevati je treba dejstvo, da, Äe niste ravno pubertetnik, ki ga razganjajo rastni hormoni, vam bo ob primernem vzdrževanju vdano služila dolgo vrsto let. Zato se investicija v kvalitetno opremo vedno izplaÄa.
UREDITEV HLEVA ZA KONJA
ÄŒe spadate med tiste ljudi, ki po konÄanem teÄaju jahanja zamenjajo pižamo za jahalno opremo in uporabljajo sedlo namesto blazine, potem verjetno že razmiÅ¡ljate tudi o nakupu lastnega konja. Ker pa konj ni hrÄek, ki ga imate lahko v stanovanju, bo treba razmisliti o njegovi nastanitvi. To je razmeroma lahko reÅ¡ljiv problem, Äe ste pripravljeni konja zaupati v oskrbo nekomu, ki se s temi reÄmi ukvarja. Nekateri ljudje pa najbolj zaupajo sami sebi in Äe ste med njimi, si boste verjetno omislili hlev kar na domaÄem dvoriÅ¡Äu. V tem primeru vam bodo naslednji napotki priÅ¡li Å¡e kako prav:
· NihÄe nebi bil navduÅ¡en, Äe bi moral bivati v praznem zaboju mamine hladilne skrinje, zatorej namenite za konja vsaj kakih 8 kvadratnih metrov prostora ali veÄ. Tudi visok naj bo dovolj, da bo lahko konj normalno dvignil glavo torej kake 3 metre. ( ManjÅ¡a odstopanja se tolerirajo )
· Na notranji strani boksa je dovoljen napajalnik, krmilnik in nosilec za solni kamen. Vsi ostali Å¡trleÄi predmeti ali ostri robovi so v boksu nebodijihtreba in jih je potrebno v kali zatreti.
· Boks mora biti zraÄen. Trdno zaprti prostori, kjer se lahko amoniak neovirano kopiÄi v zraku, kvarno vplivajo na pljuÄno kapaciteto vaÅ¡ega konja.
· V boksu ne sme biti prepiha. Konj si bo ustvaril zelo slabo mnenje o vas, Äe mu bo skozi boks vel severnik z moÄjo petih boforov.
· Boks mora biti dnevno oÄiÅ¡Äen in nastlan. Tedensko ÄiÅ¡Äenje boksa se ne obnese, razen Äe vam uspe nauÄiti konja, da bi na primer ob petkih hodil na gnojni kup in se tam znebil vse nepotrebne navlake, ki se je Äez teden nabrala v njegovem Ärevesju in mehurju. Možnost, da vam kaj takega uspe, je zanemarljivo majhna.
· Nastilj mora biti Äist, suh in brez nepotrebnih primesi, kot so razne plesni glivice in podobno. VÄasih Älovek sicer ne more izbirati, vendar se, Äe se le da, izogibajte slame, ki jo je moÄil dež. MogoÄe je res suha, vendar pa je zagotovo preveÄ praÅ¡na, da bi koristila vaÅ¡emu konju. Primeren nastilj je torej Äista suha slama, žaganje, oblanci, tudi dobro posuÅ¡ena Å¡ota ni slaba (pa Å¡e gnoj se odliÄno prodaja) konÄna izbira pa je seveda vaÅ¡a.
· Boks mora biti svetel. Temnica je sicer krasna zadeva za razvijanje fotografij vaÅ¡e nove pridobitve, vendar konji tega zanesljivo ne poÄnejo.
· ÄŒe le imate možnost, namenite konju nekaj prostora na vaÅ¡em dvoriÅ¡Äu, kjer se bo lahko na soncu in svežem zraku malo razgibal. Življenje v zaprtem prostoru nanj ne vpliva ravno stimulativno. (Tudi ljudje smo taki in zato si je nekoÄ nekdo izmislil zapore, kamor za kazen varno spravimo kriminalne elemente.)
· Poskrbite za dovolj velik skladiÅ¡Äni prostor za oves, seno, slamo in vse ostalo, kar boste paÄ hoteli imeti za konja. Prostor mora biti suh, zraÄen in predvsem Äim slabÅ¡e dostopen raznim glodalcem, ki lahko prenaÅ¡ajo bolezni.
· ÄŒe vaÅ¡a drvarnica izpolnjuje zgoraj navedene pogoje, jo lahko mirno preuredite v hlev, Å¡e prej pa predelajte peÄ vaÅ¡e centralne na olje, kajti za drva pri vas ni veÄ prostora.
To si velja zapomniti!
Potrudite se, da bo konj v Äim boljÅ¡i oskrbi, saj boste tako tudi vi z njim veliko bolj zadovoljni. ÄŒe ga nameravate imeti doma, v lastni oskrbi, se morate zavedati dejstva, da bo z njim vsaj dve uri dela dnevno tudi Äe ga ne boste jahali. ÄŒe mislite, da si tega ne morete privoÅ¡Äiti, bo bolje konja postaviti v hlev, kjer bo poskrbljeno vsaj za njegovo osnovno nego, poleg tega pa se boste verjetno laže s kom dogovorili, da vam bo konja rekreiral med vaÅ¡im dopustom.
NAKUP KONJA
Kupiti konja ni neka posebna umetnost, Å¡e posebej, Äe imate denarja v zadovoljivih koliÄinah. Pravzaprav se ogromno ljudi, ki kupujejo konja za lastno rekreacijo, odloÄa za ta naÄin. Bistvo vsega je v tem, da vzamete dovolj denarja, poiÅ¡Äete koga, ki bi se rad svojega konja po vsej sili znebil in tega konja kupite; vendar pozor: v veliki veÄini primerov je tak naÄin kupovanja strahovita polomija. NajveÄkrat se namreÄ zgodi, da vam na konju razen barve ne ustreza popolnoma niÄ. Iz prakse (hvala bogu ne iz lastnih izkuÅ¡enj) vem, da prodajalci konj, ki se na konje vedno dovolj dobro spoznajo, znajo v veÄini primerov bolje kot konja oceniti potencialnega kupca in Äe ugotovijo, da se na konje ne spoznate, bo pogajanje okrog dotiÄnega konja izgledalo kot uÄna ura o lastnostih, ki jih konj mora imeti, ne o tistih, ki jih konj dejansko ima. Konj, ki ga v danem trenutku gledate, se bo skoraj gotovo iz slabo vjahanega in živÄnega kljuseta spremenil v vrhunsko izÅ¡olanega karakterno idealnega in fiziÄno izjemno sposobnega potencialnega svetovnega prvaka. Zanj se zanimata tudi Ludger Beerbaum in Hugo Simon ampak kdor bo prvi prinesel 5000 DEM, bo konja tudi odpeljal. Naložba vaÅ¡ega življenja? Žal je realnost precej drugaÄna.
Želite mogoÄe kupiti solidnega konja po vsaj približno poÅ¡teni ceni? Naj vam nanizam nekaj uporabnih napotkov:
· Najprej stopite do najbližje jahalne Å¡ole in se seznanite z osnovami jahanja. Za petiÄneže pride v poÅ¡tev tudi privatni uÄitelj jahanja. Tako boste lahko pred nakupom konja vsaj majÄkeno preizkusili in Äe se znajdete na tleh deset sekund po tem, ko ste iskrega jahanca tudi dejansko zajahali, bi bilo mogoÄe modro vso stvar Å¡e enkrat korenito preudariti. Popolnoma možno je namreÄ, da nekje nekdo prodaja konja, ki bi vam bistveno bolj odgovarjal.
· Ne kupite kar prvega ali drugega konja, ki ga boste videli. Vzemite si Äas in si oglejte in preizkusite Äim veÄ konj, da se boste lažje odloÄili za tistega, ki vam najbolj ustreza.
· Vsak dober jahalni inštruktor vam bo ob nakupu rade volje pomagal. Kupovanje konja je zanje kot bungee jumping ali droga. (Stvar je v adrenalinu...)
· Zagotovite si pri prodajalcu vsa potrebna veterinarska potrdila, poleg tega pa k ogledu konja poleg jahalnega inÅ¡truktorja povabite tudi veterinarja. StroÅ¡ki resda nekoliko narastejo, a se kasneje obiÄajno poplaÄajo z obrestmi.
· Znanje, ki ste si ga pridobili o negi konja in jahanju koristno uporabite. Novemu družinskemu Älanu boste vi vsak dan Äistili kopita, ga krtaÄili itd in zelo neprijetno bi bilo, Äe bi Äez devet dni potuhtali, da vaÅ¡ konj ugrizne v vse, kar mu pride dovolj blizu ali da je pozabil pol kopita pri prejÅ¡njem lastniku in noÄe niÄ sliÅ¡ati o tem, da se Äistijo tudi kopita na zadnjih nogah. Taka in podobna spoznanja znajo biti za novopeÄene jahaÄe zelo boleÄa. Zapomnite si, da je standardni garancijski rok za preverljive lastnosti konja 8 dni in za prikrite napake in bolezni 30 dni.
· ÄŒe se lahko vzravnani sprehodite pod 160 cm visoko oviro, ki jo je nekdo za zabavo nastavil v jahaliÅ¡Äu vaÅ¡ega konjeniÅ¡kega kluba, si za božjo voljo nikar ne kupujte konja, ki so mu s palico namerili denimo 180 cm v vihru. Strahovito težko je jahati s stolom pod pazduho.
· Seveda ni vse tako Ärno kot se zdi na prvi pogled. Tudi tak naÄin kupovanja konja ima svoje prednosti: medtem, ko boste iskali konja svojega življenja, se boste o konjih na sploÅ¡no veliko nauÄili, nenazadnje pa je tak nakup, govorim seveda o nakupu rekreacijskega konja, praviloma precej cenejÅ¡i. Veliki in znani konjerejski centri postavljajo namreÄ za svoje živali ponavadi viÅ¡je cene predvsem zato, ker so ti konji glede na rodovnik in opravljeno Å¡olanje dejansko veÄ vredni. Nekaj boste pa seveda primaknili, Äe se hoÄete pred znanci bahati v stilu: »jaz vedno kupujem konje v tejintej kobilarni.« Meni izkuÅ¡nje govorijo, da je konj z dobrim obvladovanjem »A« dresure in skakanja popolnoma dovolj izÅ¡olan za rekreacijsko jahanje, Äe obvlada »L« dresuro je seveda Å¡e bolje (in dražje), karkoli veÄ pa je že potrata denarja.
· Tudi ko ste vi, vaÅ¡ jahalni inÅ¡truktor, veterinar in vsi ostali prepriÄani, da je konj primeren za vas, si pri prodajalcu poskusite izgovoriti preizkusno dobo. UpoÅ¡tevati je namreÄ potrebno, da sta pri prodaji konja resnicoljubnost in poÅ¡tenost precej raztegljiva pojma. ÄŒe prodajalec ne pristane na preizkusno dobo, je bil verjetno zelo radodaren pri opisovanju konjevih kvalitet. Nemalokrat se zgodi, da prodajalec na tako preizkusno dobo s težkim srcem pristane, a temu sledi naÅ¡tevanje »nepomembnih napakic«, ki se pri konju sicer zelo redko pojavijo, a ker je poÅ¡ten, vam jih bo izdal. Okrog teh in takih stvari bi se dalo napisati knjigo v velikosti in teži telefonskega imenika, a recimo: prodajalec vas opozori,Da konj »vÄasih rad malce ponagaja pri skoku Äez viÅ¡jo oviro«. V praksi to izgleda precej drugaÄe; verjetno bo konjiÄek dokaj mirno prestopil lesen drog položen na tla jahaliÅ¡Äa, že ko boste poskusili s kavaleto, bodo reakcije precej bolj burne, pri skoku Äez dobrega pol metra visoko oviro pa bo najodloÄneje odklonil sodelovanje. Posledice znajo biti za gledalce zelo spektakularne, jahaÄ pa jo k sreÄi obiÄajno odnese le z ranjenim ponosom.
· Do zdaj sem v glavnem vse dogajanje ob nakupu konja opisoval v bolj ali manj negativni luÄi predvsem zato, da bi tako vzpodbudil vaÅ¡o previdnost.
OPOZORILO: ÄŒe boste kdaj v naslednjih 50 letih kupovali konja od spodaj podpisanega, vas bo doletelo vse navedeno v zvezi s prodajalci konj. Sam se namreÄ obnaÅ¡am enako, kadar sem v tej vlogi.
To si velja zapomniti
V popolnoma resnem Äasopisu sem prebral, da je konj dobra naložbena možnost. To sicer drži, Äe ste lastnik velike kobilarne in nikakor ne morete pogruntati, kam bi vtaknili pol milijona DEM, ki so vam napoti pri davÄni napovedi. Za navadne smrtnike velja: KONJ JE STROÅ EK. Tudi Äe boste siromaka gnjavili 25 ur na dan, vaÅ¡ banÄni raÄun ne bo veÄji, bo pa seveda po vaÅ¡i zaslugi mastno zaslužil vaÅ¡ prijazni veterinar. Zatorej pamet v roke in pogumno naprej.
PREHRANA
Vsi konji, brez izjeme, imajo eno skupno lastnost, namreÄ- brez težav se pustijo kupiti, bolj ali manj mirno odkorakajo v hlev, potem pa naenkrat postanejo zahtevni. HoÄejo jesti toÄno tako seno, kot so ga jedli doslej, vedno imajo premalo ovsa in podobno, zato bi bilo na tem mestu dobro omeniti nekaj stvari v zvezi s prehrano:
· Ne glede na to, kaj vse boste sliÅ¡ali o konjski prehrani, velja, da je osnovna hrana konj kvalitetno, dobro posuÅ¡eno in pravilno skladiÅ¡Äeno seno. Vse ostalo so moÄna krmila in dodatki, ki služijo temu, da se konj dobro poÄuti in ima dovolj energije za delo. Pod moÄno krmo razumemo razliÄna žita, najpogosteje oves ali jeÄmen, in najrazliÄnejÅ¡e industrijske krmne meÅ¡anice v obliki briket, pelet in kaj vem kakÅ¡nih oblik so Å¡e. Proizvajalci le-teh vas seveda na vsak naÄin hoÄejo prepriÄati, da boste konja brez njihovega proizvoda do smrti izstradali, kar pa seveda ne drži popolnoma. (PovzroÄi pa, da stroÅ¡ki za oskrbo konja naraÅ¡Äajo hitreje, kot državni proraÄun.)
· Nikar se o prehrani konj ne uÄite na lastnih napakah, ker za to ni nikakrÅ¡ne potrebe, poleg tega pa je lahko za konja tudi usodno. PovpraÅ¡ajte svojega jahalnega inÅ¡truktorja ali pa, to je Å¡e bolje, milostno dovolite svojemu veterinarju, da sestavi krmni obrok za vaÅ¡ega konja. Dobili boste list papirja, na katerem bo pisalo, kaj, koliko, kolikokrat na dan in podobno. Potem se vsega napisanega samo dosledno držite in ne boste imeli veÄjih težav.
· V vsakodnevni obrok konja sodi tudi pitna voda. V boks je najbolje namestiti napajalnik,kamor konj hodi pit, kolikorkrat dnevno hoÄe in kadar hoÄe. ÄŒe te možnosti nimate, bo treba nabaviti vedro, ki ga boste uporabljali samo za napajanje konja. Konj namreÄ ne prenese umazane posode, ki jo uporabljate za tisoÄ in eno stvar, zato ne bodite zaÄudeni, Äe bo z gnusom odklonil vodo potem, ko ste njegovo vedro uporabili za pomivanje kuhinjskih tal. Tudi njegovo ime napisano z velikimi Ärkami na vedru v tem primeru ne pomaga. (Nekateri med vami mogoÄe poznajo zgodbico o madžarski galoperki Kincsem, ki ne samo, da je na potovanjih potrebovala svoje lastno vedro, ampak tudi vodo, seno, oves maÄka in svojega domaÄega hlevarja. Mož je videl celo Evropo samo zato, ker kobila preprosto ni hotela na kakrÅ¡nokoli prevozno sredstvo, Äe ni bila stoodstotno prepriÄana, da ji bo pravi Älovek oÄistil boks vsako jutro. Tudi taki razvajenci so med konji.)
· Sladkor, star posuÅ¡en kruh, korenÄek,...............ne spada v konjev redni krmni obrok, so pa to, razen sladkorja,ki konjeve zobe ravno tako uniÄuje, kot ÄloveÅ¡ke, zelo pripravni pripomoÄki pri vzgoji konja. Osebno bi jih razvrstil na lestvici potrebnih zadevÅ¡Äin pred biÄ, ostroge in ostala sredstva prisile.Vse te in take priboljÅ¡ke lahko uporabite za to, da boste pri konju prej dosegli kar želite. Tu seveda ni miÅ¡ljeno, da bi konjiÄka dve uri krmili s korenjem, kadar noÄe na prikolico. Dosegli boste samo to, da se bo vaÅ¡ konj vedno, kadar si bo zaželel korenja, postavil pred prikolico in mu sploh ne bo jasno, zakaj je tokrat ostal brez. Pravi naÄin je, na primer, da mora fant najprej v prikolico in Å¡ele, ko je varno notri, dobi korenÄek ali dva. Tak naÄin uporabe korupcije je veliko produktivnejÅ¡i in cenejÅ¡i.
· Razni vitaminski in mineralni dodatki, elektroliti in podobne stvari, ki jih dobite v prosti prodaji so sicer v doloÄenih primerih res dobrodoÅ¡le, a jih v glavnem uporabljajo tekmovalci. Za doziranje se je obvezno treba obrniti na veterinarja, ki naj naredi diferencialno krvno sliko in na podlagi teh podatkov doloÄi koliko in kaj naj se konju dodaja. Ni vseeno kaj se konju dodaja in Äe se sami odloÄimo za te vrste dodatke k hrani kaj lahko povzroÄimo konju in samim sebi hude težave.
· ÄŒe se le da , prepreÄite, da bi vsakdo, ki si vaÅ¡o pridobitev pride ogledat, krmil reveža z vsem, kar ima v žepu. Bomboni ali celo žveÄilni gumiji vam lahko povzroÄijo obilo preglavic, pa Å¡e vsi se vam bodo smejali, ko jim bo vaÅ¡ veterinar razlagal, koliko vas je stal en »orbit brez sladkorja«. ÄŒe je krmljenje konja življenjskega pomena za vaÅ¡ega obiskovalca, naj se oskrbi s potrebnimi stvarmi pri vas, ali pa vam vsaj pokaže, s Äim se namerava konju prikupiti, da lahko vi Å¡e pravoÄasno posredujete. (V nekem precej velikem konjeniÅ¡kem klubu sem videl celo poseben avtomat kjer se je dalo poceni dobiti brikete za korupcijo).
· Hrano naj dobi konj v vsaj treh dnevnih obrokih in, Äe je le mogoÄe, ob istem dnevnem Äasu. Prebavni trakt konja je namreÄ relativno kratek in Äe se preveÄ naje bo slabo izkoristil krmo, lahko pa pride tudi do hudih prebavnih motenj, pri katerih je vÄasih celo nujna veterinarska pomoÄ. Takih napak si noben kolikor toliko pameten konjar ne bo privoÅ¡Äil, ker preveÄ stanejo
To si velja zapomniti
Prehrambeni artikli, namenjeni vaÅ¡emu konju, naj bodo vedno kolikor mogoÄe kvalitetni, pravilno skladiÅ¡Äeni in zdravi. PrepreÄiti je treba dostop vlagi, plesni in predvsem domaÄim živalim, kot so miÅ¡i, podgane itd. PripomoÄki, ki jih uporabljamo pri krmljenju morajo biti Äisti in suhi. Krmimo ob v naprej doloÄenih urah in pustimo konju vsaj uro Äasa, da se v miru naje.
NEGA KONJA
Nega konja je skupek opravil, ki bi naj nam, teoretiÄno, odvzel vsaj toliko Äasa, kot jahanje samo. V praksi temu veÄinoma ni tako. Ljudje vse preradi pozabljamo, da je konj živo bitje, ki si tako kot mi, želi biti zdrav in negovan. Oboje je neloÄljivo povezano. Negovan konj bo veliko bolj zdrav kot zanemarjen konj. Nega konja pa Å¡e zdaleÄ ne pomeni samo krtaÄenja, temveÄ jo moramo jemati veliko Å¡irÅ¡e. V tem poglavju bomo torej obdelali nekaj osnov.
VZDRŽEVANJE ÄŒISTOÄŒE je pomemben del opravil pri konju. Pri tem najveÄkrat uporabljamo pribor za ÄiÅ¡Äenje in za tiste, ki jim je to Å¡panska vas , bom sedaj malce opisal kaj v ta pribor spada.
· MEHKA KRTAÄŒA je osnovni pripomoÄek za ÄiÅ¡Äenje konjeve dlake po vsem telesu. Zelo pomembno je, da skrtaÄimo celega konja, tudi noge, rep, grivo in glavo. Kar poskusite sami pri svoji veÄerni toaleti izpustiti umivanje obraza in nog. PoÄutje ne bo ravno na zavidljivem nivoju.
· STRGALO ni pripomoÄek za strganje starih tapet v vaÅ¡i sobi. Konjeniki ga v glavnem uporabljamo za ÄiÅ¡Äenje mehke krtaÄe, pa naj se to Å¡e tako Äudno sliÅ¡i. Seveda s pomoÄjo strgala (po domaÄe je to Å¡trigl) konja tudi zdrgnemo in na ta naÄin spravimo nesnago bliže povrÅ¡ini dlake, kjer jo s pomoÄjo mehke krtaÄe odstranimo, vendar pozor: popolnoma niÄ ne koristi, Äe krtaÄe s strgalom med delom ne oÄistimo. Umazanijo bomo samo prekladali naokrog po konju.
· MEHKA VOLNENA KRPA nam služi za ÄiÅ¡Äenje predelov okrog sluznice, to je okrog oÄi, nozdrvi in gobca. Krpa naj bo vedno Äista in suha. Paziti je namreÄ potrebno, da ne povzroÄimo nepotrebnih infekcij sluznice, kar vedno pomeni, da se bomo vsaj za nekaj dni iz jahaÄev spremenili v peÅ¡ce.
· GOBA, ki jo uporabljamo za kopanje konja, pride sicer bolj v poÅ¡tev v poletnih mesecih, ko nam zunanje temperature kopanje dovoljujejo. Uporaba je enaka kot, kadar jo uporabljamo na sebi. Pomembneje je na tem mestu opozoriti na temperaturo vode. Nikarte se ne spravljajte konja kopati s cevjo, iz katere priteÄe voda iz vodovoda; ta je namreÄ mrzla in posebej v zelo vroÄih dneh lahko povzroÄi zelo burne in boleÄe reakcije. Potrudite se in vsaj v zaÄetku uporabite mlaÄno vodo.
· SIRKOVA KRTAÄŒA je nepogreÅ¡ljiva za ÄiÅ¡Äenje kopitne stene. Z njo uspeÅ¡no odstranimo s kopit blato in delce odmrle roževine. Uporabimo jo lahko tudi za odstranjevanje blata iz grive in repa, vendar velja pri tem biti previden, da ne poÅ¡kodujemo nežne konjske kože. Seveda pa tudi ne bomo veliko dosegli, Äe bomo najprej skrtaÄili kopita in potem z isto krtaÄo razÄesavali grivo in rep. Malo jo je vmes le treba oÄistiti.
· KLIN ZA ÄŒIÅ ÄŒENJE KOPIT. Preden sem zaÄel sestavljati ta priroÄnik, sem si obljubil, da ne bom preveÄ utrujal z nego kopit, vendar pa je to moja boleÄa toÄka, ker vidim pri svojem delu vse preveÄ malomarno negovanih in celo sploh nenegovanih kopit in zato ne morem iz svoje kože. NekoÄ me je nekdo, ki dokaj veliko ve o konjih, jahanju ipd, vpraÅ¡al kakÅ¡en uporaben nasvet mu lahko kot podkovski kovaÄ dam v zvezi z nego konja. Svetoval sem nabavo dobrega klina za ÄiÅ¡Äenje kopit in njegovo Äimbolj pogosto in dosledno uporabo. Bil sem deležen rahlega posmeha, vendar pa vem, da je bil to nasvet, ki bi dotiÄnemu lahko prihranil marsikatero težavo, ki jo je pozneje s konji doživel.
POSTOPEK ÄŒIÅ ÄŒENJA
ÄŒiÅ¡Äenje konja zaÄnemo enako, kot vsako drugo delo, to je na zaÄetku. Najprej velja konja privezati, da bo bolj miren in, kar je Å¡e bolj pomembno, lažje obvladljiv. To pa je težko izvesti, Äe je konj v boksu, vi pa zunaj zatorej le pogumno v boks, le oglasite se mu prej in se prepriÄajte, da vas je opazil in da se strinja z vaÅ¡o družbo. ÄŒiÅ¡Äenje poteka po principu »od spredaj nazaj in od zgoraj navzdol«. ZaÄnemo torej na levi strani glave in konÄamo pri desni zadnji nogi. S strgalom s krožnimi gibi zdrgnemo konja po celem telesu, razen
|
