Haflinger je vsestranski konj, katerega so vzgojili kot idealnega druzinskega konja s skrbno selekcijo. Primerni so tako za jahanje ali pa za vleko. Vsled njihove nekomplicirane cudi in velike moci so primerni tudi za lazja dela na kmetiji. Zlahka jih prepoznamo po njihovi zlati barvi, veliki beli grivi in belim repom. Vzgajanje Haflingerja ima dolgo zgodovino, vendar pravega odgovora glede starosti in porekla ni. Srednjeveski zapisi ga omenjajo kot raso lahkih konj doma v avstrijskih Tirolah z orientalskimi karakteristikami in primernih za jahanje in delo. Ime Haflinger izhaja po imenu male vasi Hafling, katera pa je po prvi svetovni vojni presla pod italijansko upravo. Nacrtovano vzgajanje teh konj se je dejansko zacelo sele v letu 1874 z rojstvom zrebeta 249 Folie, potomca pol arabskega konja 133 El Bedavi XXII in cistokrvne tirolske kobile. Folie je postal prvi registrirani zrebec z imenom Haflinger. Danasnji zrebci morajo slediti posameznim linijam prvih sedem zrebcev: A, B, M, N, S, ST, W.
Imenovanje Haflingerjev je edinstveno; moski potomec mora imeti v imenu kot prvo crko crko oceta, zenski potomci pa prvo crko matere.

Haflingerji se ne smatrajo kot barvno gojeni, vendar so s skrbno selekcijo vzgojili enotno barvo z malimi spremembami odtenkov. Prevladuje kostanjeva barva s svetlo grivo in repom. Vecina konj ima bele lise po obrazu, docim so po nogah redke, vendar se ne smatrajo za ocitno napako. Dovoljene so tudi majse lise po telesu.