UPORABA KONJA V ZGODOVINI

Povzeto po knjigi »Vojna zgodovina« avtorja Janeza J. Svajncerja.

Stari vek: (prve civilizacije - leto 476)
- najmocnejse civilizacije tega casa so se pojavile ob velikih rekah:
1 Nil (Egipt);
2 Evfrat in Tigris (Mezopotamija);
3 Ind (Indija);
4 Huangho (Kitajska);
5 Grcija;
6 Perzija;
7 Makedonija;
8 Rim.
- orozje tega obdobja je bilo relativno nestrukturirano, obenem se je uporabljalo tudi kot orodje, na primer: sekira, gorjaca, mec, noz,...
- tedanji nacin vojskovanja si v sodobnosti predstavljamo zgolj na podlagi arheoloskih najdb, le-te pa nedvomno pricajo o ogromnem pomenu konj, bojnih vpreg in bojnih vozov za zmago v vojni,
- konj je imel namrec trojno vlogo:
1. kot pomozna sila, ki krepi clovekovo gibljivost,
2. kot vlecno sredstvo za voz in bojno vprego,
3. kot statusni simbol za izrazanje pripadnosti dolocenemu visjemu sloju.
- na Kitajskem so poleg pogoste rabe konj za vojskovanje uporabljali tudi konje,
- v Grciji so dajali prednostno vlogo pehoti (t.i. »hoplitski sistem«), konjeniki s sulico in oklepom so bili zgolj pomozna veja vojske, pomemben pa je bil tudi razvoj bojnih ladij veslac,
- najnaprednejsa vojska tega obdobja je bila vsekakor makedonska, Aleksandru Velikemu je namrec z razporeditvijo v falango uspelo osvojiti toliko sveta, kot ga ni nihce ne pred njim in ne za njim (v centru falange se je nahajala pehota, ob bokih pa konjeniki),
- v Rimu so enote konjenikov sestavljene izkljucno iz plemicev in zaveznikov, najvec pozornosti pa posvecajo utrjevanju in gradnji obrambnih limesov na pomembnejsih geostrateskih poteh.
Srednji vek: (476 - 1492)
- gre za obdobje fevdalizma in razvoja prvega ognjenega orozja,
- pehota je zacela postopoma izgubljati dominantno vlogo, njeno mesto zavzame konjenica,
- pojavi se »viteska konjenica«, ki je skupek vojaskih odredov posameznih velikih fevdalcev, ki so bili neodvisni od centralne kraljeve oblasti,
- prejsnje vojske svobodnih kmetov in nomadov so zamenjale fevdalne vojske sestavljene samo iz pripadnikov vladajocega razreda,
- v bojevanje se je zacela vse bolj umesavati tudi cerkev (krizarske vojne),
- na zahodu je bila viteska konjenica slabo gibljiva, kajti vitez je bil oborozen z mecem, kopjem, scitom, kijem (buzdovanom), tudi sam konj je bil obdan s tezko zascitno opremo,
- na drugi strani pa so bili konjeniki na vzhodu zelo gibljivi, saj so bili oborozeni samo z lokom in sabljo,
- najpomembnejsi dogodek tega obdobja na podrocju vojskovanja je bil vsekakor izum ognjenega orozja v Evropi (bombarde, arkebuza, lazji topovi, musketa,...), ceprav naj bi domnevno sam smodnik izumili na Kitajskem.

Novi vek:
- konjenica se deli na:
1 tezko konjenico;
2 lahko konjenico (turkopoli);
3 scitonozci in sluge (serzanti).
- vojska je organizirana v zastave in kopje, kasneje pa v polke in cete,
- z uveljavitvijo ognjenega rocnega orozja in artilerije za obleganje trdnjav se pomen konjenice mocno zmanjsa, ponovno se okrepi pehota; sprva najemniki, potem stalne vojske,
- zanimivo je, da je najbolj znana pehotna vojska iz tega casa ravno svicarska z mnozicno uporabo helebarde,
- scasoma se vojska centralizira, uveljavi se kabinetno poveljevanje, magacinski sistem preskrbovanja, kasneje rekvizicija,
- novonastale druzbene, ekonomske in vojaske razmere v svetu po francoski revoluciji leta 1789 je znal dobro izkoristiti Napoleon, ki je trdil, da je potrebno nasprotnika na hitro premagati in to samo z eno zmagovito bitko,
- Napoleon je uvedel divizije in korpuse mesanega sestava, kombiniral pa je med naslednjimi rodovi vojske:
1 Pehota,
2 Konjenica,
3 Artilerija,
4 Inzinirstvo.
- siroka uporaba srapnela, topov, puske kremenjace,
- konjenica je obicajno obsegala 1/ 3 celotnih oborozenih sil,
- ko pride do popolne uveljavitve ognjenega orozja, do pojava zeleznice in telegrafa, se pomen konjenice na hitro zmanjsa; konjeniki postanejo nenadoma nepotrebni, saj je mogoce z vlakom doseci bojisce mnogo hitreje kot s konjem,
- pozneje s koncem 19. stoletja in v zacetku 20. stoletja postane vojna totalna, izcrpujoca, polna hitrih in nenadnih ofenziv (blitzkrieg), v kateri konj seveda nima vec kaj iskati; njegovo do tedaj zelo pomembno mesto prevzamejo oklepne enote, letala, bojni strupi, jedrsko orozje...
- danes se konj in konjske vprege uporabljajo samo se v paradne namene.



Monika Strancar